Naprej Nazaj Kazalo

2. Pregled

Najprej dovolite, da vam nekoliko predstavimo RPM. Zasnovan je bil zato, da bi omogočil uporabo ,,čiste`` izvirne kode. RPP (prejšnji sistem za pakiranje podjetja Red Hat, s katerim nima RPM nič skupnega) je uporabljal modificirano izvirno kodo, iz katere je izdelal pakete z izvirno obliko.

Načeloma je mogoče namestiti izvirni RPP in ga potem brez težav zgraditi. Vendar izvirna koda v takem paketu ni nujno enaka izvirniku, nikjer pa ni zapisano, katere spremembe je treba opraviti, da se bo paket zgradil. Prvotno izvirno kodo pa je treba vzeti ločeno. Z RPM dobimo prvotno izvirno kodo, ločeno v istem paketu pa še popravke, ki so bili uporabljeni pri izdelavi binarne oblike. To je velika prednost. Zakaj? Razlogov je več. Eden je ta, da vam ob izidu nove različice programa ni treba vedno začeti od začetka, da bi program prevedli v Red Hat Linuxu. Ogledate si lahko tudi popravek in tako ugotovite, kaj boste morda morali še postoriti, da se bo program prevedel. Tako so privzete nastavitve pri prevajanju enostavno vidne.

RPM je zasnovan tudi z zmogljivimi možnostmi poizvedovanja. V skupni zbirki podatkov lahko iščemo nameščene pakete ali pa posamične datoteke. Poiščemo lahko tudi, v kateri paket sodi določena datoteka, oziroma od kod izvira. Paketi RPM so stisnjene arhivske datoteke, vendar lahko po njih iščemo enostavno in hitro, saj imajo glavo z vsemi potrebnimi informacijami o vsebini. To omogoča hitro iskanje.

Paketi RPM podpirajo tudi zmogljivo možnost preverjanja. Če vas skrbi, da ste izbrisali datoteko, pomembno za neki paket, lahko to enostavno preverite. O morebitnih nepravilnostih boste obveščeni. Če je treba, lahko zdaj paket znova namestite. Ohranijo se tudi vse vaše nastavitvene datoteke.

Za mnogo drugih idej in zasnov, ki so uporabljene pri RPM, bi se radi zahvalili vsem, ki skrbijo za distribucijo BOGUS. Čeprav je bil RPM v celoti napisan v Red Hat Software, njegovo delovanje temelji na kodi, ki so jo napisali pri BOGUS (PM in PMS).

Drugo izdajo tega spisa je novembra 1998 prevedel Andrej Grauf, to (tretjo) pa aprila 2002 Primož Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>.


Naprej Nazaj Kazalo